|
| SEVNICA – MESTO V OBJEMU GRIČEV IN VODA |
| |
| |
Sevnica, mesto z okoli 5000 prebivalci, leži v prijetni
kotlini ob prehodu dolenjskih gričev v Posavsko hribovje,
ob izlivu Sevnične in Mirne v reko Savo. Kraj ima zaradi
sončne lege in naravnega zavetja gozdov milo podnebje.
Prav zaradi tega so se v preteklosti ljudje tod kmalu
naselili v zavetju sevniškega gradu, ki stoji na dominantni
vzpetini nad današnjim starim mestnim jedrom. Grad je
nastal na ozemlju salzburške nadškofije ob koncu 12.
ali v začetku 13. stoletja. Nadzoroval je prometno pot,
ki je tekla vzdolž severnega brega Save. V gradu, ki
je danes središče kulturnega, turističnega in protokolarnega
dogajanja, so na ogled lokalne muzejske zbirke in galerije.
Freske v Lutrovski kleti pod gradom, nekdanji protestantski
molilnici, veljajo za enega od vrhov ohranjenega renesančnega
slikarstva na Slovenskem.
Sevnica
je nastala v 13. stoletju kot kolonizacijska naselbina
ob tranzitni cesti. Razvila se je med grajskim hribom,
reko Savo ter Drožanjskim in Florjanskim
potokom. Nemško ime Lichtenwald je dobila po redkem-svetlem gozdu, ki se ji
je umaknil. Leta 1309 je Sevnica posredno, leta 1322 pa neposredno omenjena
kot trg.
Sevnica je bila že od srednjega veka dlje eden najpomembnejših obrtnih in trgovskih
krajev v Posavju.
Trg je veliko trpel zaradi požarov. Najhujša sta bila leta 1763 in 1854. V
letih 1861–1862 so zgradili sedanjo župnijsko cerkev, veliko triladijsko neoromansko
baziliko s prečno pravokotno ladjo. Skupaj s cerkvijo sv. Florijana v trgu
predstavljata arhitekturni dominanti starega mestnega jedra.
Kljub požaru si je Sevnica kmalu opomogla. 1. oktobra 1862 je mimo Sevnice
stekla železniška proga od Zidanega Mosta do Zagreba in nadalje do Siska. Sevnica
je z železnico postala neposredno povezana z vsemi večjimi srednjeevropskimi
središči. Železnica je pospešila trgovske in poštne zveze, omogočila začetek
industrializacije, zaposlovanje malih kmetov in kočarjev, v trgu pa se je začel
razvijati turizem oz. letoviščarstvo. Dvigu prometa so sledile tudi upravne
funkcije. Leta 1868 je Sevnica postala sedež okraja in vzporedno tudi okrajnega
sodišča. Sevnica je bila tudi središče sadjarske trgovine. Najžlahtnejši sadež
je bila jabolka Sevniška voščenka, poznana na nemškem, angleškem in celo avstralskem
tržišču.
26. novembra 1865 je bila v Sevnici ustanovljena narodna čitalnica, prva v
Posavju in prva v savski dolini med Ljubljano in Zagrebom. Čitalnica je bila
pobudnik velikega slovenskega tabora v Sevnici, ki je bil 2. maja 1869. Po
številu udeležencev (blizu 7000 ljudi), po radikalnosti in zrelosti zahtev
sodi sevniški tabor med najpomembnejše slovenske tabore. Bil je izraz politične
volje slovenskega Posavja.
Prva sevniška industrija je temeljila na izkoriščanju gozda. To je bila tovarna
kopit bavarskih industrialcev (1886), ki je bila hkrati tudi prvi industrijski
obrat v Posavju. Naselila se je robu vaškega naselja Šmarje, današnjega predmestja
Sevnice. Njej sta se pridružili še parna žaga (1909) in tovarna Jugo-tanin
(1926). Položaj nove železniške postaje, industrijskih obratov in drugih naprav
je izsilil razširitev kraja proti zahodu in severozahodu, kjer je nastal zametek
novega dela mesta že pred prvo svetovno vojno, ta pa se je v tridesetih letih
20. stoletja razširil z gradnjo novih stanovanjskih hiš.
Od začetka petdesetih let 20. stoletja so bili vsi razvojni načrti mesta usmerjeni
v izgradnjo novega dela mesta v okolici železniške postaje. Predvojni industriji
Kopitarni, žagi in Jugotaninu so se pridružile Mizarska produktivna zadruga
Sevnica, današnji Stilles (1945), konfekcija Lisca (1955), otroška konfekcija
Jutranjka (1962) in Kovinska delavnica Sevnica, današnji Preis (1962). Nastajajoča
industrija je v 60. letih povzročila močan dotok prebivalstva predvsem z agrarnega
območja občine, pa tudi iz agrarnih območij sosednjih občin. V letih 1954–1979
je severno od železniške postaje nastalo blokovsko Naselje heroja Maroka, ki
je povezalo nekdanje vaško naselje Šmarje s Sevnico.
Sevnica je postala mesto leta 1952, tri leta kasneje pa sedež velike občine
– komune, ki je v sedanjem obsegu nastala leta 1994. Danes je Sevnica industrijsko,
obrtno, trgovsko, kulturno in upravno središče občine s širokim zaledjem.
Oskar Zoran Zelič |
| |
| |
| |
|
|
