|
| SEVNICA – MESTO V OBJEMU GRIČEV IN VODA |
| |
| |
Sevnica, mesto z okoli 5000 prebivalci, leži v prijetni
kotlini ob prehodu dolenjskih gričev v Posavsko hribovje,
ob izlivu Sevnične in Mirne v reko Savo. Kraj ima zaradi
sončne lege in naravnega zavetja gozdov milo podnebje.
Prav zaradi tega so se v preteklosti ljudje tod kmalu naselili
v zavetju sevniškega gradu, ki stoji na dominantni vzpetini
nad današnjim starim mestnim jedrom. Grad je nastal na
ozemlju salzburške nadškofije ob koncu 12. ali v začetku
13. stoletja. Nadzoroval je prometno pot, ki je tekla vzdolž
severnega brega Save. V gradu, ki je danes središče kulturnega,
turističnega in protokolarnega dogajanja, so na ogled lokalne
muzejske zbirke in galerije. Freske v Lutrovski kleti pod
gradom, nekdanji protestantski molilnici, veljajo za enega
od vrhov ohranjenega renesančnega slikarstva na Slovenskem.
Sevnica je nastala v 13. stoletju kot kolonizacijska naselbina ob tranzitni
cesti. Razvila se je med grajskim hribom, reko Savo ter Drožanjskim in
Florjanskim potokom. Nemško ime Lichtenwald je dobila po redkem-svetlem
gozdu, ki se ji je umaknil. Leta 1309 je Sevnica posredno, leta 1322 pa
neposredno omenjena kot trg.
Sevnica je bila že od srednjega veka dlje eden najpomembnejših obrtnih
in trgovskih krajev v Posavju.
Trg je veliko trpel zaradi požarov. Najhujša sta bila leta 1763 in 1854.
V letih 1861–1862 so zgradili sedanjo župnijsko cerkev, veliko triladijsko
neoromansko baziliko s prečno pravokotno ladjo. Skupaj s cerkvijo sv. Florijana
v trgu predstavljata arhitekturni dominanti starega mestnega jedra.
Kljub požaru si je Sevnica kmalu opomogla. 1. oktobra 1862 je mimo Sevnice
stekla železniška proga od Zidanega Mosta do Zagreba in nadalje do Siska.
Sevnica je z železnico postala neposredno povezana z vsemi večjimi srednjeevropskimi
središči. Železnica je pospešila trgovske in poštne zveze, omogočila začetek
industrializacije, zaposlovanje malih kmetov in kočarjev, v trgu pa se
je začel razvijati turizem oz. letoviščarstvo. Dvigu prometa so sledile
tudi upravne funkcije. Leta 1868 je Sevnica postala sedež okraja in vzporedno
tudi okrajnega sodišča. Sevnica je bila tudi središče sadjarske trgovine.
Najžlahtnejši sadež je bila jabolka Sevniška voščenka, poznana na nemškem,
angleškem in celo avstralskem tržišču.
26. novembra 1865 je bila v Sevnici ustanovljena narodna čitalnica, prva
v Posavju in prva v savski dolini med Ljubljano in Zagrebom. Čitalnica
je bila pobudnik velikega slovenskega tabora v Sevnici, ki je bil 2. maja
1869. Po številu udeležencev (blizu 7000 ljudi), po radikalnosti in zrelosti
zahtev sodi sevniški tabor med najpomembnejše slovenske tabore. Bil je
izraz politične volje slovenskega Posavja.
Prva sevniška industrija je temeljila na izkoriščanju gozda. To je bila
tovarna kopit bavarskih industrialcev (1886), ki je bila hkrati tudi prvi
industrijski obrat v Posavju. Naselila se je robu vaškega naselja Šmarje,
današnjega predmestja Sevnice. Njej sta se pridružili še parna žaga (1909)
in tovarna Jugo-tanin (1926). Položaj nove železniške postaje, industrijskih
obratov in drugih naprav je izsilil razširitev kraja proti zahodu in severozahodu,
kjer je nastal zametek novega dela mesta že pred prvo svetovno vojno, ta
pa se je v tridesetih letih 20. stoletja razširil z gradnjo novih stanovanjskih
hiš.
Od začetka petdesetih let 20. stoletja so bili vsi razvojni načrti mesta
usmerjeni v izgradnjo novega dela mesta v okolici železniške postaje. Predvojni
industriji Kopitarni, žagi in Jugotaninu so se pridružile Mizarska produktivna
zadruga Sevnica, današnji Stilles (1945), konfekcija Lisca (1955), otroška
konfekcija Jutranjka (1962) in Kovinska delavnica Sevnica, današnji Preis
(1962). Nastajajoča industrija je v 60. letih povzročila močan dotok prebivalstva
predvsem z agrarnega območja občine, pa tudi iz agrarnih območij sosednjih
občin. V letih 1954–1979 je severno od železniške postaje nastalo blokovsko
Naselje heroja Maroka, ki je povezalo nekdanje vaško naselje Šmarje s Sevnico.
Sevnica je postala mesto leta 1952, tri leta kasneje pa sedež velike občine
– komune, ki je v sedanjem obsegu nastala leta 1994. Danes je Sevnica industrijsko,
obrtno, trgovsko, kulturno in upravno središče občine s širokim zaledjem.
Oskar Zoran Zelič |
| |
| |
| |
|
|
